Leto 2019. Turbulentno. Dol, pa spet gor. Naravnost, potem 5x levo, 3x desno, po klancu navzdol, naravnost, 2x desno, po klancu navzgor. Ko že misliš, da si na pravi poti, se spet zgubiš. Ampak na koncu vedno najdeš pot, ki te vodi do cilja.
Leto 2019 je bilo polno izzivov. Največji izziv je bil pojav izgorelosti, tesnobe in paničnih napadov, ki so jih spremljale negativne misli, dvomi in strah. Naslednji izziv je bil, kako se soočiti s tem. Ker veljam za močno žensko, sem bila prepričana, da bom zmogla sama. Ne, pa ni šlo. Po dolgi bitki sem si morala priznati, da potrebujem strokovno pomoč.
Šla sem torej na popotovanje. Pa ne okrog sveta, ampak v sebe. Tja, kjer se vse začne. To potovanje je naporno, ampak se splača. Dovolila sem si biti šibka, ranljiva, strahotna, predvsem pa sem si dovolila čutiti in izkusiti čustva, ki sem jih vsa ta leta potlačevala.
Rezultat tega je bil, da sem se zbližala s svojo družino, še posebej z mamo. S tem, da sem začela hoditi na senzualni ples ob drogu, odkrivam žensko v sebi - tisto nežno, lepo, čustveno... tako, ki se ima rada točno takšno, kakršna je. Začela sem pisati blog, v katerem pišem o premagovanju tesnobe, delu na sebi in njegovih rezultatih. Pečem pecivo in piškote, postala sem torej domaćica. Glede na to, da sem po duši jezikoslovka in predavateljica, ki se rada profesionalno razvija, sem ustanovila svoje podjetje.
Leto 2019. Kaj naj še sploh napišem? Gre za leto, ki se mi bo vsekakor vtisnilo v spomin. Verjetno ga ne bom ohranila samo v spominu, ampak ga bom čutila tudi v trebuhu. Bilo je veliko negativnega, zgodilo se je še več pozitivnega. Hvaležna sem za svojega brata in prijatelja, ki sta mi v najtežjih trenutkih vedno stala ob strani. Hvaležna sem za svojo sestro, k čigar družini sem se zatekala, ko mi je bilo hudo. Najbolj sem hvaležna za svojo nečakinjo, ki me je držala pokonci, ko več nisem zmogla. Čutila je vsak moj strah, vsako napetost, vsako nenormalno bitje srca in ga znala s svojim pogledom ter dotikom umiriti. Je moja najboljša prijateljica in največja učiteljica. ❤️
Leto 2020 - dobrodošlo. Želim si “samo” tole: najti sebe in svoj notranji mir. Vem in čutim, da sem na dobri poti.
Naročite se na:
Objave (Atom)
Drama in jeza - ko ne moreš brez tega
18. september 2019. Sediva na zajtrku. Mu pripovedujem o svojih mislih, počutju, spremembah, ki jih uvajam. Posluša me. Ne obsoja me. Ra...
-
18. september 2019. Sediva na zajtrku. Mu pripovedujem o svojih mislih, počutju, spremembah, ki jih uvajam. Posluša me. Ne obsoja me. Ra...
-
Postajalo je vedno huje. Zjutraj sem vstajala s povišanim srčnim utripom, strah me je bilo, da ne bom kos obveznostim. Ko sem se vozila iz s...
-
Tesnoba in panični napadi so se stopnjevali. Vedno več je bilo dni, ko sem se počutila zelo slabo, v bistvu se ne spomnim dneva, ko bi b...